Po dežju vedno posije sonce

Božična darila lahko pošljete na:

Family Pacnik

2/83 Parkmore road

Bentleigh East

Vic, 3165

Australia

Malo heca. Je pa to naš novi naslov. ;)

Teden je minil skoraj tako kot v Sloveniji, deževno... 

Se je kar nekaj dogajalo. V soboto smo bili na Gregorjevi novoletni zabavi. Firma je najela celo igrišče za kriket. Še dobro da je bil šotor, saj je lilo kot iz škafa. Imeli so tudi tisti veliki napihljivi grad za skakanje. Verjeli ali ne še šefi so se ga posluževali, otroke so imeli kar v plenicah ali kopalkah, da so lahko skakali v njem, pri 12 stopinjah zunaj. Naš Aleksander pa v žabicah pod hlačami. Zelo lepo so obdarili otroke, še Božiček je prišel. Seveda je Aleksander v jok in na drevo, ko mu je bradati stric hotel dati darilo. Po skoraj užitnem cateringu smo šli domov premraženi in premočeni. Slike pridejo naknadno, ko bodo vsi sodelavci uspeli prinesti fotke v službo. 

V nedeljo zjutraj smo z babico šli pogledat Melbourne Aquarium. Dokler ne vidiš ne moreš verjet, da lahko obstaja nekaj tako lepega. Najbolj je navdušila soba v kateri stojiš in okorog tebe plavajo tune, lososi, skati, morski psi, želve...Potem greš skozi tunel in nad tabo plavajo vse te živali. Neverjetno. Prišli smo ravno tak čas, ko so te živali hranili. 2 potapljača sta se spustila noter in jih hranila pred nami. Morski psi niso bili najbolj lačni, le eden je prišel po ribo. Nepozabno. Sedaj ima akvarij na novo še meduze in pingvine iz Antarktike. 

Popoldan smo šli na Zakov rojstni dan. Praznoval je 2 leti. Aleksander je rabil najprej pol ure , da se je navadil, saj je bila hiša polna gostov. Potem sta si z Zakom dala duška in smo ju s težkimi mukami narazen spravili. Najboljša je bila torta. Mud cake s princeskami oblitimi s čokolado in jagodami. Mmmmm njami.  

Fotoaparat je nažalost ostal doma. 

Ponedeljek se je začel s sončkom. Z babico sva Aleksandra peljale na cepljenje. Druga doza Hepatitisa B. Seveda brez joka ni šlo, ampak je teta pihala balone in še bomboni so bili za nagrado (gumjasti medvedki). Bogi otrok je tak občutljiv, da še ko sem ga uro in pol po cepljenju spomnila, da je dobil pikeca je planil v neustavljivi jok in neutrudno ponavljal 'roka buba'. Do maja bo že pozabil, ko gremo po zadnjo dozo. ;)

Na božič se prav nič ne pripravljamo, ker ni ne duha ne sluha o snegu, kot smo navajeni. Z leti bo boljše. Okraski in lučke so že v omari. Samo smrekica še manjka. 

Ura je pozna. Grem počasi pod kožo gledat. Babica še čita knjigo, Aleksander pa je Gregija dal spat. ;)

Lep pozdrav vsem v Slovenijo in ostalim, ki prebirate ta blog od drugod.