Najina pot v London se je začela zelo pestro. Na letališče Zagreb prispela na check-in točno po planu. Ob 16.25 sedima na letalu, čakama na vzlet. Se oglasi pilot... Počakat moremo 10 minut, da mehaniki poštimajo papirje. Po 25 minut se spet oglasi pilot. Prosi nas da gremo dol z letala, ker morajo mehaniki še nekaj pogledat in da bomo vzleteli čez eno uro. Po štirih urah čakanja in nobenih informacij na letališču, pridejo z blokci za malico. Jeeeej. Dobili smo sendvič in vodo. No po še 2 urah čakanja nam ob 22.30 nam povejo, da je let odpovedan. Super... in da bo novi check-in ob 6h zjutraj, ter vzlet ob 8h. Letalo še ni popravljeno, mehaniki so nehali delat ob 22h in ne vejo če bo zjutraj prišlo novo letalo ali bo vzletelo to. Po dobrem premisleku in obilo dobre volje mojega tasta, sva rezervirala let iz Dunaja za samo 510 eur v eno smer z British Airways. V Londonu sva bila ob 10h. Tudi tukaj ni šlo vse gladko, najprej smo imeli 20 minut zamude zaradi vetra na Londonskem letališču, potem smo krožili okrog Londona 25 minut, ker je bila tropska mrzlica.
Kljub vsemu pravijo : Konec dober, vse dobro. Tako je tudi bilo.
Sejem je bil bolj razočaranje kot veliko veselje, sva pa zbrala ogromno informacij in kontaktov. Najbolj sva bila navdušena nad odprtostjo avstralcev in njihovo govorico. Za službo se dogovarjaš, kot da bi bil s kolegom na kavi. Prav prijetno.
Kar se pa Londona tiče, sva si zelo privoščla. Vse od njihovega tradicionalnega fish&chips-a, big ben-a, london bridge-a, Natural history muzeum, parlamenta, ...
Poleg dolgočasnih znamenitosti, sva želela it gledat kak mjuzikl npr. We will rock you ali Grease. Ker sva si pa zaželela to v nedeljo, je bilo možno it gledat Stomp. Nekaj najboljšega kar sva gledala v življenju. Karta te pride tolko kot za Kreslina, ampak ni pa tako zateženo. Hehehe... Bilo je 8 šolanih bobnarjev, ki so iz vsakdanjih pripomočkov naredili ritem in šov. Iz zippotov, šibičnih škatlic, metl, smetišnic, kant za smeti, žog za košarko...Fenomenalno. Celo uro in pol sva imela naježeno kožo.
Za posladek sva si še isti večer privoščila stand up komedijo, ki jo je imel Inkey Jones. Tolko humorja, da nama je skoraj Staropramen, ki sma ga srkala zraven, pobegnil skozi druge luknje. ;)
Let nazaj je bil po planu in brez posebnosti, razen malih turbulenc. Glede na vse ni omembe vredno.
Toliko o najinem dragem izletu v London.
Lp
Kljub vsemu pravijo : Konec dober, vse dobro. Tako je tudi bilo.
Sejem je bil bolj razočaranje kot veliko veselje, sva pa zbrala ogromno informacij in kontaktov. Najbolj sva bila navdušena nad odprtostjo avstralcev in njihovo govorico. Za službo se dogovarjaš, kot da bi bil s kolegom na kavi. Prav prijetno.
Kar se pa Londona tiče, sva si zelo privoščla. Vse od njihovega tradicionalnega fish&chips-a, big ben-a, london bridge-a, Natural history muzeum, parlamenta, ...
Poleg dolgočasnih znamenitosti, sva želela it gledat kak mjuzikl npr. We will rock you ali Grease. Ker sva si pa zaželela to v nedeljo, je bilo možno it gledat Stomp. Nekaj najboljšega kar sva gledala v življenju. Karta te pride tolko kot za Kreslina, ampak ni pa tako zateženo. Hehehe... Bilo je 8 šolanih bobnarjev, ki so iz vsakdanjih pripomočkov naredili ritem in šov. Iz zippotov, šibičnih škatlic, metl, smetišnic, kant za smeti, žog za košarko...Fenomenalno. Celo uro in pol sva imela naježeno kožo.
Za posladek sva si še isti večer privoščila stand up komedijo, ki jo je imel Inkey Jones. Tolko humorja, da nama je skoraj Staropramen, ki sma ga srkala zraven, pobegnil skozi druge luknje. ;)
Let nazaj je bil po planu in brez posebnosti, razen malih turbulenc. Glede na vse ni omembe vredno.
Toliko o najinem dragem izletu v London.
Lp
