27. februar 2009

Things to do...

Februar je minil, kot bi pihnil. Dogajalo se je kar nekaj... Res dobro da obstjajo fotoaparati, da dokumentiramo in se potem spomnimo kje smo bili in kaj smo počeli. Ta mesec sva si z Aleksandrom krajšala dolge dneve brez atija. Gregor se v službi približuje koncu projekta, tako da je bil skoraj cele dneve z doma. Skupne vikende smo si popestrili z bbq-ji in obiski. 

Na prvi sliki je paket poln zelenjave in sadja. Na začetku smo hodili vsako nedeljo na Victoria market. Tam smo kupili zelenjavo, sadje, meso in mlečne izdelke za cel teden. Na koncu sva ugotovila, da porabimo preveč denarja, saj so lačne oči, ker tam dobiš resnično vse. In potem zgleda to tako, malo lososa, malo tune, malo mocarele, artičok, oliv, svežega ananasa, ... Pa je šlo 100 eur. Vmes sem nekaj časa hodila in kupovala živila kar v trgovini. Vendar kupiš še toliko nepotrebnonih stvari zraven, da se ti ne splača. No sedaj sva odkrila firmo, ki ti dostavi na dom kar  želiš. Vse od zelenjave, mlečnih izdelkov in sedaj še meso. Imenuje se Aussie farmers. Zelenjava bi naj prišla od avstralskih kmetov. Zaenkrat sva zelo zadovoljna. Ob petkih dobimo paket sezonskega sadja in zelenjave okrog 10kg za 35 dolarjev. Ob sredah nam dostavijo mleko, maslo, smetano, sir in še kaj. Sproti kupimo le še meso, kruh smo pa tako ali tako začeli doma pečt, ker avstralski je res bogi. Sami toast kruh. ;) 
Aleksander me vsak dan preseneti in tako se je zgodilo tudi v četrtek. Tole progo je sestavil čisto sam. Ko je končal me je prišel iskat, da greva vlakce vozit. Ponavadi je prišel, da mu pomagam zaključit, sedaj pa čisto vse sestavi že sam. Jah, kaj naj rečem, otroci odraščajo prehitro.
S temi keksi sva si krajšala en popoldan, ko sva čakal atija, da pride iz službe in še sladkor nama je pado. Glede na to kolko je dela s tem, mislim da sva jih delala prvič, zadnjič in nikoli več. Sploh ker smo jih pojedli v enem dnevu. ;)
Nove kocke. Pred uporabo vedno prvo preberi navodila. 
Tako smo preživeli nedeljo. Zjutraj smo se odpravili v Cranbourne South. Ene 30 minut vožnje. K naši družinici Watts. Obljubili smo jim golaž in svež kruh za kosilo. No ker sta atija toliko brblala in premalo delala. Smo sestradani jedli golaž za večerjo. Kljub temu je bil fenomenalen in čisto nič ga ni ostalo.
Kruh je uspel, sploh zaradi mladih pomočnikov. Njihovi hlebčki so bili lepši in boljši od Gregijevega. On ima že preveč prakse in premalo ljubezni da noter. Naj še predstavim male pomočnike s končnim izdelkom preden je šel v pečico. Aleksander, Alexis in Dylan.
Mesi, tolči, obni, mesi, tolči, obrni, ...

Še malo pomoči atija Branka. Mamice Ellie žal nisem uspela slikat, pozabila, ker sva toliko klepetale. Mogoče prihodnjič.
Po naporni noči pa naš otrok najraje spi na pojštru. Očitno si pritisk uravnava... Kot da ne bi imela postelje 2m x 2m. ;)
V soboto je naša Majda (levo) praznovala rosnih 60.  Povaljeni smo bili v Hofbrauhaus. Tam dela naš prijatelj Bojan. Nemška restavracija z nemško hrano, pivom in glasbo. Super. Grega si je naročil veliikkkk dunajski zrezek s pire krompirjem. Verjamete ali ne, pire krompir ni bil iz vrečke. Jaz sem si naročila štruklje. Bili so s pehtranom in skuto, ampak žal mi je Aleksander vse pojedel. Poleg tega, da je prej pojedel skledico pečenega krompirja. Po večerji sta se Zak in Aleksander naplesala, potem pa domov, saj je bila ura že 22. Gužvo imajo tako, da je vedno potrebno vnaprej rezervirat.
Najboljša zabava za otroke v slabem vremenu. Lollipops ali notranja igralnica. Otroci se igrajo, ti pa v miru spiješ kavo in uživaš. Aleksander je Zaka povabil da sta se igrala prejšnji teden, ko smo imeli mrzlih 20 stopinj.







Ne vem po kom je podedoval to, ampak naš otrok izkoristi vsak obisk, da se igra z njim.  Tako je Gregorjeva sodelavka Nina preživela prvi del bbq-ja pri igranju z novim letališčem. Na koncu smo ugotovili, da ji gre skoraj bolje od rok, kot delo v službi.  
Mogoče boljše, da se je igrala in ji ni trebalo pit, tega nagravžno zelenega koktajla, ki jih je mešal Nikola. Morem priznat. Bil je boljši kot je zgledal. ;)
Čeprav je bil samo pivski bbq-u po napornem tednu v službi, smo ob 1h zjutraj ugotovili, da ne bi bilo slabo, če spečemo še par klobasic, za podlago nadaljnega pitja. Najprej je potrebno narezat klobase in zelenjavo in to z najboljšim nožem na svetu. Hvala Janek ;) It's my favourite.

Biti kuhar niti ni tak slabo. Nisem sigurna ali sta zalivala klobasice ali sebe s tem pivom.
Navali narod... Še dobro da se niso stepli od lakote. No tukaj  je še naša Rita (Kenova punca).
In nekaj norosti...

Naš domači drevesni ljubljenček oposum
Prejšnji teden smo imeli obisk. Pri nas sta bivala Aleš in Sabina. Nismo se veliko videli, saj sta bila cele dneve na izletih. Super je bilo. Sedaj sta šla naprej po Avstraliji. Ju čaka še kar nekaj, saj imata dopust do 25.3. 

Sposodila sem si nekaj njunih slik nočnega Melbourna iz Rialto towers. Midva z Gregorjem sva si to tudi pogledala, le da sva takrat pozabila fotoaparat doma.


Na koncu še imaš ogled filmčka o Melbounrnu in če se ob pogledu iz Rialto towers nisi zaljubil v mesto, potem se po ogledu filmčka sigurno. Midva ga imava še rajši, kot sva ga imela prej. 

Počutimo se doma.

3 komentarji:

Anonimni pravi ...

=) zadnji stavek je zlata vredn.

Lepo se imejte še naprej!

Anonimni pravi ...

Hello!
Nisem vedel, da je bil Rožmarin pri vas :) lp, Mark

Anonimni pravi ...

Pozdravcek iz Zrec!

Lepo vas je vidti tako zadovoljne tam doli!
Slavc pa na sliki med vami super izgleda! Bodite lepo!

Maks